Diabetes in prehrana-lestvica živil
V analiziranju sestavin naših obrokov in omenjanju zdravja ob vsaki kapljici olja smo šli tako daleč, da zaradi dreves ne vidimo več gozda. Zaradi agresivnega oglaševanja hrane v povezavi z zdravjem ne vemo več, kaj je bistveno in kaj ne.
Hrana gradi/obnavlja celice in daje energijo. V primerjavi s prvo je delež druge, energetske hrane, štirikrat večji. Za rast in obnovo celic potrebujemo beljakovine, energijo, ki jo rabimo za delo in celo spanje, pa nam daje velika družina
ogljikovih hidratov, ki jih delimo na monosaharide (glukoza in fruktoza), disaharide (saharoza in laktoza) in polisaharide (škrob, glikogen, celuloza in pektin), kot smo se učili pri kemiji. A to je stara klasifikicija, ki ne pokaže izjemnega vpliva ogljikohidratne hrane na krvni sladkor.
Od leta 1997 je v uporabi nova metoda, ki na prvo mesto klasifikacije ogljikovih hidratov postavlja glikemični indeks, na kratko GI, kot lastnost ogljikohidratnega živila, da po obroku dvigne krvni sladkor, iz katerega v zadnji fazi presnove nastaja energija. Živil, ki imajo glikemični indeks nad 100 se je potrebno izogibati. Ko so diabetiki že zdavnaj imeli glikemični indeks in se ravnali po tem, kako neka hrana dvigne krvni sladkor po obroku, tega je že tri desetletja, so metodo GI osvojili športniki in vsi, ki hujšajo. Pri energetski oskrbi telesa si ne želimo praznih, enostavnih ogljikovih hidratov, kot je sladkor, ker smo po njih hitro lačni, temveč čim bolj kompleksnih, ki dolgo dajejo občutek sitosti.
Zelenjava, stročnice, sadje in kaše so na prvem mestu zdrave prehrane za diabetike, kajti polne so vlaknin, ki zaustavljajo rast krvnega sladkorja. Vlaknine so nesporne carice diabetične prehrane, krvni sladkor se jim ukloni in ostane nižje. Ogljikohidratna živila, kot so sladkor, krompir, moka, riž imajo to lastnost, da dvignejo krvni sladkor. Višji, kot je glikemični indeks živila, višje to živilo dvigne krvni sladkor po obroku, zato je bolje, da se diabetik izogiba. Več študij je pokazalo, da je dalj časa trajajoča prehrana, v kateri prevladujejo živila z visokim glikemičnim indeksom, povezana s povečanim tveganjem za razvoj diabetesa tipa 2, srčno žilnimi obolenji in nekaterimi vrstami raka. Najbolj problematična sestavina v živilih je škrob, ki se po zaužitju najhiteje spremeni v krvni sladkor.
Hitra lestvica živil, ki jih najraje uživate
BUČKE GI = 15
Zdravje se kaže s tem, kako uspešno se naš organizem upira virusom in tumorskim celicam. Ena od snovi v hrani, ki krepijo imunost je beta karoten. Poleg korenja, špinače in ohrovta so bučke izjemno bogate z betakarotenom, antioksidantom, ki pomaga varovati pred številnimi boleznimi, tudi pred srčnim napadom, rakom in degeneracijo rumene pege. Bučke imajo nizek glikemični indeks in so v diabetični prehrani visoko uvrščene.
JABOLKA GI = 39
Znižujejo holesterol in vsebujejo učinkovine proti raku. Delujejo rahlo antibakterijsko, antivirusno, antiinflamatorno in estrogensko. Vsebujejo veliko vlaknin, pomagajo preprečevati zaprtje in zmanjšujejo apetit. Jabolka vsebujejo od 8 do 24 % sladkorja, lahko so torej precej sladka, vendar tudi dokaj kisla, kakršna so pri diabetesu najbolj priporočljiva. Jabolčnega soka naj se diabetiki ogibajo, ker ima višji glikemični indeks kot sam sadež, ki za razliko od soka vsebuje tudi vlaknine. Nesladkan jabolčni kompot je primeren diabetični napitek, zaradi uničenja vitamina C pri kuhanju pa nima vpliva na imunsko odpornost organizma. Jabolka najdemo v spodnji polovici lestvice glikemičnih indeksov in so za diabetike priporočljiva.
GOBE
V 20 dag lisičk je le 5 gramov ogljikovih hidratov; gobe imajo zaradi manjše količine OH zanemarljiv glikemični indeks in so za diabetike priporočljive. Vloženi jurčki, sirovke itd. so primeren popoldanski prigrizek, s kakršnim bolnik lažje prebrodi čas do večerje. Gobe so vir vlaknin, ki zaustavljajo prehod sladkorja v kri, zato jih večkrat uporabite za pripravo obloženih kruhkov. Vložene gobe zaradi kislosti upočasnjujejo presnovo ogljikovih hidratov in znižujejo krvni sladkor.
GRAH GI = 51
Grah vsebuje počasi razgradljiv škrob amilozo, zaradi česar je za diabetike bolj priporočljiv od krompirja. Na grah se j večkrat spomnimo pozimi, saj je tudi zamrznjen grah dobra izbira. Kuhan naj bo na zob, da je v sredini še malo trd. Stročnice, med katere uvrščamo tudi grah, so dobra preventiva pred srčno žilnimi boleznimi in znižujejo krvni holesterol. V vegetarijanski prehrani s stročnicami nadomeščamo meso. Dober način, da znižamo visoko glikemično obremenitev riža je rizi bizi, rižota z grahom in mesom.
KOKOS GI = 45
Kokos se uvršča med živila z nižjim glikemičnim indeksom in ima med eksotičnim sadjem kot so ananas, papaja, banane ali mango najnižji glikemični indeks. V diabetični prehrani se vse bolj uveljavlja kokosova moka kot dobro nadomestilo pšenične moke pri peki peciv. Tudi napitki, znani kot kokosovo mleko, narejeni so iz zmletih, zelenih kokosovih sadežev, imajo povečini nizek glikemični indeks in so primerni za diabetike. Večkrat si kupite cel kokos, ki ga lahko na hladnem in v zaprti posodi hranite več dni, ter si s koščki kokosa, ki jih počasi žvečite, preganjate željo po sladkarijah.
KROMPIR GI = 85
Pečen krompir ima višji glikemični indeks od kuhanega, katerega GI = 56. A tudi kuhan krompir je lahko za diabetika, ki ima dalj časa povišan krvni sladkor slaba izbira. Čeprav je krompir osnovno živilo v prehrani večine zahodnega sveta, se ga mora večina diabetikov izogibati, ker slabo vpliva na krvni sladkor. Krompirja na splošno pojemo toliko, da z njim dobimo celo več vitamina C, kakor s sadjem in zelenjavo, a za diabetike to ne bi smelo veljati. Vitamin je tipično škrobno živilo, zaradi obilice lahko razgradljivega škroba amilopektina, se hitro pretvori v glukozo, kar pomeni da visoko dvigne krvni sladkor, zato je pri diabetesu eno najbolj problematičnih živil.
POMARANČE GI = 43
Pomaranče so popoln naravni paket vsakovrstnih učinkovin proti raku (karotenoidov, terpenov, flavonoidov). Bogate so tudi z antioksidantoma vitaminom C in betakarotenom. Tesno jih povezujejo z majhno pojavnostjo raka trebušne slinavke. Ker vsebujejo veliko vitamina C, pomagajo preprečevati napade astme, bronhitis, raka dojke in želodca, aterosklerozo in obolenja dlesni. Ena sama pomaranča na dan bi pri večini moških obvarovala spermije, da ne bi prihajalo do oploditvijo z defektnim spermijem in posledično prirojenih napak pri otroku. Z zmerno visokim glikemičnim indeksom so pomaranče primerne tudi za diabetike. Boljša od naravnega pomarančnega soka je cela pomaranča, ker vsebuje več vlaknin.
LOSOS
Losos, tako kot vse ostale ribe, ne dviguje krvnega sladkorja in je za diabetike nadvse primerno živilo. Dodaten razlog, da ga večkrat uvrstite na svoj jedilnik so omega 3 maščobne kisline, ki jih rožnati in rdeči losos vsebujeta precej več kot brancin, mečarica, lignji, morski listi, školjke itd. Dodatno dobimo z lososom veliko vitamina D. Nizozemski raziskovalci so ugotovili, da redno uživanje rib preprečuje pojav diabetesa 2; ljudje, ki jedo ribe, so za polovico bolj varni pred to vrsto diabetesa. Zadošča že 30 g pustih, mastnih ali konzerviranih rib na dan. Snov, ki varuje pred moteno toleranco na glukozo, so verjetno prav omega 3 maščobe. Morda pa še ne veste, da ribe, če jih jemo dva do trikrat na teden, odložijo pojav artritisa, oziroma zmanjšajo njegove simptome: bolečine, vnetje in otekanje. Losos s solato je večerja, ki čez noč zagotovo ne bo dvignila krvnega sladkorja.
LUBENICE GI = 72
Lubenice vsebujejo veliko likopena in glutationa, oba sta močna antioksidanta, ki varujeta pred rakom. Lubenice delujejo rahlo antibakterijsko in antikoagulatorno, kar zmanjša nevarnost strdkov, ki lahko pripeljejo do infarkta. Koliko lubenice lahko sploh zaužije diabetik? Dokler smo primernost živil merili samo z glikemičnim indeksom, so se lubenice z GI = 72 slabo odrezale. Zahvaljujoč novi metodi GO (glikemična obremenitev), ki upošteva tudi porcijsko velikost, dobimo povsem druga razmerja, ko se lubenica pokaže kot relativno nedolžno živilo z nizko glikemično obremenitvijo. V primerjavi s kruhom ima 2,5 x 25 cm velik kos lubenice, ki tehta 180 g enako glikemično obremenitev kot 30 gramski košček kruha.
MED GI = 73
Med je dolgo veljal za živilo, ki se ga morajo diabetiki ogibati, zato so spretni trgovci začeli ponujati nadomestke medu, ki niso bili nič drugega kot sama fruktoza. Natančnejše študije so pokazale, da je razpon glikemičnega indeksa pri medu širok, saj se giblje od 61 do 73, odvisno ali gre za svetlejšo ali temnejšo vrsto medu. Temnejši med manj dvigne krvni sladkor od svetlega in s tem lahko diabetiki občasno sladijo hrano, razen čaja. Obvezno naj preverijo raven krvnega sladkorja na merilniku, če bo porasel za več kot 2 milimola, naj med raje opustijo.